Otroci, ki so hodili v taborniški krožek, so imeli planirano taborjenje. Zbirali so podpise staršev, da se strinjajo , da gredo v spremstvu šole. Seveda smo bili vsi strapi za to, da se ta dogodek spelje, saj smo vedelo, da jim bo to zelo všeč in, da se bodo tudi malo utrdili, ko bodo bili z doma in bodo morali malček sami poskrbeti za se.
Naučili se bodo tudi, kako se ravnati v naravi in kako preživeti, če se kdaj izgubijo. Kmalu po tem so prinesli domov seznam potrebščin in oblačil, ki jih bodo nesli s seboj. Med opremo z nahrbtnikom in vrvmi je bila tudi svetilka. Pogledali bomo, kje imamo svetilke in jih preverimo, če delujejo. Mislim, da bomo morali napolniti baterije in priložiti še ene rezervne, saj bodo svetilke uporabljali tudi ponoči, ko bodo spali v šotoru, tudi , če jih ne bo potrebno. Pripravila sem vse potrebno in svetilke prinesla k možu , da jih pregleda. Sinu sem naročila, naj si eno izbere oziroma, če bo imel isto, kot jo je imel z nami na pohodu. Sin si je šel izbrat svetilko in jaz sem se odpravila po nakupih še z eno mamico od sošolca. Kupila sem še nekaj parov nogavic in dve novi majčki. Ko sem prišla domov in mu pokazala stvari, mi je rekel, da si želi imeti novo pižamo. Saj res, na to pa nisem pomislila. To, ki ima sedaj ima že kar prekratke hlačnice. Nasmehnila sem se sama sebi in si rekla, da fant odrašča, saj želi poskrbeti za svoj videz. Naslednji dan sem se na hitro ustavila še v trgovini, kjer so imeli pižame. Izbrala sem njegovo najljubšo barvo in odšla domov. Samo še dva dneva sta bila do odhoda na taborjenje.
S sinom sva skupaj pregledala stvari, ki so bile pripravljene za v potovalno torbo. Vse sem mu označila z imenom, da si ne bodo kaj zamenjali. Zložil si je stvari v torbo in posebno mesto našel za svetilko, da mu bo bila takoj pri roki, ko jo bo potreboval.…